Ta spletni dnevnik je bil prvotno objavljen v angleškem jeziku avtorja EBSN Editor.

Umetna inteligenca (UI) ni več le vizija prihodnosti – postala je sestavni del našega vsakdana, ki preoblikuje gospodarstvo, izobraževanje in medosebne odnose. Z naraščajočo avtomatizacijo se povečuje tudi potreba po razvoju spretnosti, še posebej pri odraslih z nižjo ravnijo znanja in spretnosti. Za mnoge izmed njih je hitro spreminjajoč se digitalni svet lahko zastrašujoč in težko obvladljiv.

A prav UI ima izjemen potencial, da v izobraževanju odraslih ponudi nove priložnosti – tudi za tiste z osnovnimi znanji. S prilagodljivimi in osebnim potrebam prilagojenimi učnimi pristopi lahko posameznikom omogoči dostop do izobraževanja, ki jih resnično nagovarja. Vendar pa obstaja tudi tveganje, da bodo odrasli z nizko ravnjo temeljnih spretnosti iz teh procesov izključeni – če tehnologije ne bodo premišljeno zasnovane in vključujoče.

Potreba po vključujočem vseživljenjskem učenju

Delovna mesta po vsej EU se hitro spreminjajo – UI in digitalna orodja postajajo nepogrešljiv del dnevnega delovnega okolja. Po podatkih OECD (2023) kar dva od petih delodajalcev navajata, da pomanjkanje ustreznih spretnosti že ovira uvajanje UI v delovnem okolju. Čeprav je nadgradnja znanja skupna prednostna naloga, vsi učeči se ne začenjajo z enakega izhodišča. Za mnoge odrasle z nižjo izobrazbo so digitalna orodja lahko nedostopna ali celo zastrašujoča. Negativne izkušnje iz preteklosti z izobraževanjem pa lahko dodatno zmanjšajo motivacijo.

Zato je ključno, da izobraževalni programi postanejo bolj vključujoči, dostopni in prilagodljivi – tako po vsebini kot po načinu izvedbe. Politike na tem področju morajo poleg vlaganja v digitalno infrastrukturo vključevati tudi človeški vidik: svetovanje, podporo in aktivno vključevanje ranljivih skupin.

Premagovanje neenakega dostopa in strukturnih ovir

Čeprav se spletno učenje širi, številni odrasli še vedno ostajajo izključeni. Raziskava Kapetaniou (2020) kaže, da je dostop do izobraževanja, podprtega z UI, močno odvisen od kraja bivanja, dohodka in infrastrukture. V podeželskih ali socialno šibkejših okoljih so slaba internetna povezava in zastarela oprema še vedno resna ovira.

Vendar pa je fizični dostop le del zgodbe. Kulturni dejavniki – kot so strah pred neuspehom, sram ob učenju ali nezaupanje v digitalne sisteme – lahko ljudi odvračajo od sodelovanja. Izobraževalne ustanove morajo te ovire prepoznati in se jim prilagoditi.

Pomembno vlogo imajo lokalni učni centri, knjižnice in zaupanja vredne skupnostne organizacije. S soustvarjanjem programov skupaj z udeleženci in oblikovanjem podpore, ki odraža njihove resnične življenjske okoliščine, lahko gradimo bolj vključujoče poti do znanja.

Krepitev samozavesti z razumevanjem UI

Razumevanje umetne inteligence ni le tehnična spretnost – je temelj za samozavest in aktivno sodelovanje v sodobni družbi. Za starejše odrasle ali tiste z omejenim digitalnim znanjem lahko osnovno razumevanje delovanja UI odpre vrata k nadaljnjemu učenju.

Raziskava Chetty (2023) z naslovom Pismenost na področju umetne inteligence za starajočo se delovno silo poudarja, da lahko ciljno usmerjeni programi digitalne pismenosti na področju UI zmanjšajo strah, povečajo zaupanje in pomagajo razumeti algoritme. Najbolj učinkoviti so programi, ki uporabljajo preprost jezik, življenjske primere in praktične naloge – od razumevanja priporočilnih sistemov do prepoznavanja pristranskosti v avtomatiziranih odločitvah.

Pomembna je tudi oblika izvedbe. Kombinacija osebnega stika in uporabe tehnologije (t. i. hibridni pristopi) je pogosto uspešnejša od izključno spletnih tečajev. Mentorstvo, skupinsko učenje in spodbudno okolje lahko bistveno pripomorejo k ponovni vključitvi odraslih v učenje.

Delovno mesto kot učni prostor: vloga UI

Za mnoge odrasle je prav delovno okolje prvi stik z razvojem digitalnih spretnosti. UI lahko tukaj igra pomembno vlogo – od inteligentnih učnih sistemov do aplikacij za prilagojeno učenje in ocenjevanje spretnosti.

Vendar pa UI ni univerzalna rešitev. Raziskava Roumell & Jabarkhail (2023) opozarja, da delavci z nižjo izobrazbo pogosto potrebujejo jasno usmerjanje in podporo, da se vključijo v učenje na delovnem mestu. Brez časa, podpore nadrejenih in spodbudnega učnega okolja tudi najbolj napredna orodja ne bodo učinkovita.

Najuspešnejši pristopi združujejo tehnologijo in osebni stik – individualno mentorstvo, skupnostno učenje in redne povratne informacije. Ko delodajalci vlagajo ne le v platforme, temveč tudi v ljudi, lahko UI postane orodje za bolj vključujoče in dinamično učno okolje.

Pomembnost oblikovanja: UI mora delovati za vse

Eden najbolj spregledanih vidikov UI v izobraževanju je oblikovanje. Če so platforme zasnovane za digitalno spretne uporabnike, lahko nehote izključijo tiste, ki najbolj potrebujejo podporo. Verhagen (2021) opozarja, da številna orodja predpostavljajo raven samostojnosti in pismenosti, ki ne odraža raznolikosti odraslih učečih se.

Od zapletenih vmesnikov do vsebin, ki so na voljo le v prevladujočih jezikih – ovire so lahko subtilne, a pomembne. Poleg tega obstaja tveganje algoritmične pristranskosti, ki lahko nekatere skupine sistematično prikrajša.

Da bi se tem izzivom izognili, morajo biti izobraževalne tehnologije od začetka zasnovane vključujoče. To vključuje testiranje z raznolikimi uporabniki, vključevanje funkcij za dostopnost (npr. glasovno upravljanje, prevodi) in sprotno prilagajanje na podlagi povratnih informacij. Dobro oblikovanje pomeni več kot le funkcionalnost – pomeni tudi pravičnost.

Kaj upoštevati pri vključujoči uporabi UI v izobraževanju odraslih

Da bi UI resnično služila kot orodje za vključevanje v okviru izobraževanja odraslih, moramo upoštevati več praktičnih vidikov. To niso zgolj tehnična vprašanja – gre za družbene odločitve, ki določajo, kdo bo imel priložnost sodelovati v digitalnem gospodarstvu:

• Oblikovanje naj izhaja iz potreb manj usposobljenih odraslih.
• Podpirajmo hibridne učne modele, ki združujejo tehnologijo in človeško podporo.
• Spodbujajmo partnerstva z delodajalci, ki vključujejo učenje v delovni proces.
• Poslušajmo učeče se in jih vključujmo v oblikovanje učnih vsebin in metod.

Umetna inteligenca lahko pomembno prispeva k preoblikovanju izobraževanja odraslih – če jo oblikujemo z mislijo na ljudi. Za manj usposobljene odrasle lahko UI pomeni novo pot do znanja in zaposlitve. A brez dostopa, podpore in premišljenega oblikovanja te poti ostajajo zaprte. Kot strokovnjaki na področju izobraževanja odraslih imamo ključno vlogo. Z ustvarjanjem vključujočih učnih okolij, zagovarjanjem podpornih politik in zagotavljanjem, da UI deluje za vse, lahko digitalne spremembe spremenimo v priložnost – za vse.

Sporočite nam svoje mnenje!

To jesen EPALE pripravlja spletni tečaj, posvečen umetni inteligenci, s posebnim poudarkom na strokovnjakih za izobraževanje odraslih.

Sodelujte v kratki anketi in pomagajte izbrati vsebine, ki bodo resnično odražale potrebe iz prakse. Vaše mnenje nam bo v veliko pomoč pri razumevanju izzivov in priložnosti na tem področju.

Sodelujte v anketi zdaj!

Prevod: Špela Močilnikar, članica Nacionalne podpore službe EPALE Slovenij, s pomoč orodij na osnovi umetne inteligence (UI).